Knjiga Grajski strah pripoveduje o otrocih, ki so bili taborniki in pustolovci.

Najljubša oseba mi je bil Uroš, kajti z njim so vedno imeli kakšne probleme, kljub temu pa je bil zanimiv in smešen.

Najljubše poglavje mi je bilo tisto, ko sta Uroš in Aleš odšla v grad, ne da bi za to komu povedala. To je bila samo njuna skrivnost. Odpravila sta se zvečer ob deseti uri. Ko sta prišla tja, ju je izza hrbta prestrašil pes Hani. Aleš ni hotel iti z Urošem v grad, kajti bilo ga je zelo strah. Ko je Uroš prišel noter, je najprej utihnil, nato pa se je začel sprehajati po gradu. Kar naenkrat pa je zaslišal čudne zvoke in prikazala se je svetloba. Ko je Uroš videl svetlobo, je v istem hipu stekel iz gradu in vsi trije so zbežali.

Knjigo sem si izbrala, ker je imela zanimiv naslov. Je zabavna, smešna in polna napetih trenutkov. Priporočam jo pa vsem, ki radi berete pustolovske knjige.

Nika Drkušić, 7. r