V sredo, 24. 3. 2021, je potekal šolski otroški parlament. O letošnji temi – MOJA POKLICNA PRIHODNOST – so se mladi parlamentarci pogovarjali že v lanskem šolskem letu. Srečanje je potekalo na daljavo. Udeležilo se ga je 21 učencev od 5. do 9. razreda. Letos je bila dodana še podtema Vpliv Covid-19 na izbiro poklica.
Za občinski otroški parlament so bili izvoljeni:
- Anja Škof, 5. b
- Azra Perko, 5. d
- Brina Papič, 6. a
- Luka Kozjan, 7. a
- Ana Štubljar, 7. b
- Marko Kostelec, 8. a
- Katja Kremesec, 8. c
- Manca Mihelčič, 8. c
- Eva Štravs, 8. c
- Anja Bajuk, 9. a
- Eva Lapanja, 9. b
- Matej Hudorovac, 9. a – predsednik mladih članov DPM
Povzetek:
O poklicu so nekateri razmišljali že v nižjih razredih. Učenci naj bi izkoristili vse, kar jim nudi šola: izbirne predmete, krožke, sodelovanje na natečajih … Tako bodo spoznali sebe in svoje interese … Izkoristiti je potrebno znanje in trud učiteljev, ki določene stvari dobro približajo učencem. Nabiranje izkušenj je dobrodošlo na vseh področjih. Največ informacij pridobijo od staršev, drugih sorodnikov, s spleta, televizije. Zavedajo se, da mediji določene poklice nerealno predstavijo. Tudi osebe, ki so del odraščanja (npr. vzgojiteljica v vrtcu), so jim lahko dober vzgled, kaj si tudi sami želijo postati. Spremljati je treba stvari, ki so jim všeč. Devetošolci so povedali svoje izkušnje pridobivanja ustreznih informacij v šoli. Veliko stvari so pohvalili – tržnico srednjih šol, zadostno količino informacij, podanih na različne načine … Nagovorili so mlajše učence, naj povprašajo devetošolce, katero srednjo šolo so izbrali, da bodo tako izvedeli veliko novega. Tudi knjige (npr. če te zanima zgodovina) so dober vir informacij. Odvisno od tega, koliko se kdo zanima.
Učenci se zavedajo, da je poti do željenega poklica veliko. Informacij ravno tako. Manca Mihelčič je opisala, kdo je njo navdušil za poklic fotografinje in kako si je sama poiskala pot do ustrezne šole in jo tudi predstavila. Pokazala je nekaj svojih fotografij. Katja Kremesec je predstavila poklic gasilca in tudi intervjuvala očeta. Povedal je svoje izkušnje z intervencijo na goreči podzemeljski šoli, kako pomagajo zdravstvenemu domu pri pomoči obolelim osebam, kako iščejo pogrešane osebe. Poudaril je pomen tradicije v družini in prostovoljnosti. Tudi ostali učenci so se spomnili tradicionalnih družinskih poklicev (vojak, medicinska sestra ipd.) in povedali, da jih skupne stvari v družini povezujejo. Nekateri bi si želeli obiskati starše v njihovih delovnih okoljih.
Učenci menijo, da bodo poklici, ki se ukvarjajo z ljudmi, vedno potrebni. Ne bojijo se, da bi jih zamenjali roboti. Potrebno je ceniti znanje ljudi. Zavedajo se, da bodo mogoče opravljali popolnoma drug poklic, kot pa tistega, za katerega se bodo izobraževali. V tem ne vidijo nič slabega.
Pri izbiri poklica naj ne bi razmišljali samo o dobičku, zaslužku. Imajo pomisleke, da bi šli v tujino delat samo zaradi denarja. Določenih poklicev ne bi več bilo, če bi jih opravljali samo zaradi denarja, npr. medicinske sestre. Zavedajo se, da nekaterih poklicev, ki danes so, čez leta ne bo več. Pri izboru pa morajo misliti tudi na preživetje družine. Poznajo ljudi, ki delajo samo zaradi denarja. Menijo, da moraš delati to, kar te veseli, saj se drugače zjutraj težko vstaneš in nisi produktiven.
Pri izobraževanju na daljavo so se učitelji zelo trudili. Zadovoljni so, da je samo eno ocenjevalno obdobje. Lažje je zdaj, ko so v šoli. Ker je bilo na daljavo malo ocenjevanja, ga je zdaj več. Nekateri učenci so obremenjeni. Veliko je testov, ustnega ocenjevanja znanja in tekmovanj. Opazili pa so sošolce, ki so se že zdaj odločili, da ne bodo delali nič. Očitno ne razmišljajo, kaj bo to pomenilo tudi za vpis v srednjo šolo. Zavedajo se pomena sprotnega učenja. Informativni dnevi so bili virtualni. Nekateri učenci so se jih udeležili že lani, ko so bili v »živo«, tako da so lahko primerjali. Letos se jim je zdelo mirnejše, tišje, slišali so veliko več informacij, več so lahko spraševali. Pohvalili so srednje šole. Povabili so učence nižjih razredov, da si ogledajo, kako je kakšna srednja šola videti od znotraj v virtualnem svetu.
Barbara Forstner, mentorica
